ali: kako narobe razumeti direktivo o trajnostnem poročanju

Vsa velika podjetja v javnem interesu bodo morala že za leto 2024 poročati v skladu z direktivo o trajnostnem poročanju – CSRD oziroma v skladu z ESRS standardi, ki sledijo načelom ESG. To isto bo doletelo vsa velika podjetja za 2025 in praktično vsa podjetja za 2026.

Ker ste eden od njih, je posvem logično, da iščete pot, kako to »obveznost« izpeljati s čim manj truda (porabljenega časa in denarja). Do te točke razmišljate prav oziroma v skladu z racionalnim načelom vrednostne verige, da je dodana vrednost odvisna ne le od usvarjene vrednosti ampak tudi od porabe virov za ustvarjanje vrednosti.

Past, v katero ste se najverjetneje ujeli je, da so vas prepričali, da se odgovor na zahteve direktive skriva v tako imenovanih 1000 točkah standardov. Verjetno so vas že obiskali rokohitreci, ki so obljubili nebesa (skladnost z direktivo), če odkljukate teh tisoč točk. Navdušeni ste, saj tako odkljukavanje od vas ne zahteva skoraj nič napora, rokohitreci pa niti ne zahtevajo veliko.

Narobe!

1000 točk opredeljuje zgolj točke merjenja, ne pa trajnostnega delovanja. Misliti, da je odkljuknica 1000 točk dovolj za trajnostno poročanje je podobno, kot če bi mislili, da je za vožnjo avtomobila dovolj, da razumete podatke, ki se vam prikazujejo na avtomobilski komandni plošči. Verjetno vam je jasno, da se je tisti, ki je ustvaril avtomobilski prikazovalnik moral odločati, katere podatke izmed brez števila parametrov delovanja avtomobila prikazati. Odločiti se je moral, kaj je bistveno, in kaj ni. Oziroma opraviti je moral še zahtevnejšo nalogo, da je smiselne skupine indikatorjev povezal v eno številko (KPI), ki vam generira smiselno bistveno informacijo.

Če se vrnem k direktivi o trajnostnem poročanju. Birokrati v EU so v tem primeru presenetljivo razmišljali poslovno konsekventno in v resnici spisali smiselno direktivo, ki vas bo »prisilila«, da sami sebi osmislite kaj je za vas trajnostno pomembno. Zahtevajo namreč (med drugim) opredelitev dvojne bistvenosti oziroma dvojne pomembnosti. Brez take opredelitve se namreč ne morete odločiti, katere od teh 1000 točk so za vas sploh pomembne. Pomembnosti pa ne morete določiti takole malo čez palec, ampak po izvedbi precej zahtevnega opredeljevanja, kaj je pomembno za vas, kalibrirano s tem, kaj je pomembno za vaše družbeno in naravno okolje.

Sanje, da so rokohitreci, ki vam prodajajo točkovno izpolnjevanje zahtev direktive o trajnostnem poročanju, rešili vaš problem, se bodo torej zelo hitro končale. Takrat, kmalu torej, se vidimo.

Lepo pozdravljeni (do takrat).

 

Vaš Andrej

 

P.s.

Opredelitev dvojne bistvenosti pa še zdaleč ni edini izziv, ki vas v povezavi z direktivo o trajnostnem poročanju čaka. Več o tem prihodnjič.